Danes sem torej začel z delom med počitnicami, mal sem zmatran ampak že pišem. Razmišljal sem, o čem naj pišem pa nisem dobil nobene pametne ideje pa sem začel razmišljati, kaj bi bilo zanimivo posnet s fotoaparatom. Pa so mi na misel prišle domine, ki sem jih potegnil iz škatle, ki je že vsaj 3 leta nisem odprl. Postavil sem domine v vrsto in jih nato podrl ter vse posnel. Bolje bi bilo, če bi imel več domin, a tudi to je nekaj.

Posnetek vseh domin od zgoraj.

Posnetek nekaterih domin s strani.

Tako padajo domine zložene v vrsti:

Ful sem jezen na WordPress. Poskušam inštalirat blog na lastni subdomeni in sem najprej probal za foro pa je delalo sam je bil bedn url. Pol sem pa dal na normalen url wordpress pa noče in noče delat. Piše, da je mogoče napačno geslo ali kaj takega. Pa ni, ker sem stokrat preveril. Ne vem, kaj bom. Bom jutri spet probal. To me zelo jezi, ker vem, da bi lahko delalo pa ne. Ampak zdaj moram spat, ker bo jutri budilka že zgodaj zvonila.

Prebral sem nekaj 10 strani Ledene pravare od Dana Browna. Od pisatalja znamenite Davincijeve šifre. Saj ne, da sem se namensko odločil. Znašla se mi je pred očmi pa sem malo pogledal. Res je kot so mnogi dejali. Brown piše tako, da z vsakim odstavkom čim bolj pritegne bralca. Z lahkoto sem si predstavljal, kako bi zgledali nekateri kadri v morebitnem filmu. Pisanje je, če primerjam z mnogimi ameriškimi akcijskimi filmi, dokaj predvidljivo vendar zanimivo. Kot v filmih. Scenarij je v grobem zanimiv, a potek dokaj predvidljiv. Prijazni preživijo, zlikovci umrejo, zaklad je najden, …

Bom jutri še malo prebral pa bom videl, kako bo. Če mi bo še vedno všeč, bom nadaljeval. Vsekakor pa jaz nisem nikoli v tistem stanju, da ne bi mogel odložiti knjige. Tudi, ko sem bral Potterja, ni bilo tako.

Sedaj sem po končani gimnaziji že dober mesec na počitnicah, na zasluženih počitnicah, ki pa se žal končujejo. Jeseni grem namreč študirat v Ljubljano in potreboval bom kar nekaj denarja. Treba bo torej kaj zaslužit. Jutri torej začnem z delom. Delal bom na pošti in sicer bom raznašal pošto. Nekako se mi kar ne da it. Zdej mi je prav luštno. Počivam, mal pišem ta blog in tako. Vendar sem prepričan, da, ko bom začel, bo takoj lažje. Sam začet moram pa bo. Seveda pa se bo kot posledica dela zmanjšalo tudi število sporočil na blogu, bodo pa mogoče zato bolj kvalitetna.

Prišel je čas, ki sem se ga bal. Vidim, da bom moral prešaltati na WordPress. Ta Blogger omogoča premalo svobode, posebej kar se tiče vtičnkov. Zdej iščem primerno temo za nov blog. Preveč jih je pa ne morem izbrat. Upam, da mi bo uspelo. Pa tudi ta Google Analytics ne razumem čist, ampak bo že. Drugač mam pa do zdaj 465 klikov v 4 dneh.

Ko sem odprl ta blog, sem si rekel, da ne bom pisal o letošnjem Blogresu in o dopingu v povazavi z Jolando Čeplak. Nisem želel nekaj ugibati, a danes me je nekaj prepričalo v nasprotno. In sicer, gre za izjave novinarja Andreja Stareta, ki so me totalno šokirale.

Jolanda je obtožena jemanja nedovoljenih poživil. Sama to zanika. Res je vse nenavadno. V enem tednu je bila testirana 3-krat in 2. test je pokazal nedovoljena poživila. Testa nekaj dni prej in potem pa ne. Nenavadno je tudi, da je oba vzorca testiral isti laboratorij. In prav ta laboratorij se je v preteklosti izkazal z mnogimi napakami. Zanimivo pa je tudi, da so že 3 slovenske atletinje dokazale nedolžnost potem, ko so bile obtožene.

Zakaj Blogres? Tam sta bila dva predavanja, ki bi ju sedaj omenil. Dejvi Kolar je govoril o pravnih vidikih. Treba je torej paziti, da koga ne užalim oz. blatim njegovo ime. Drugo predavnje je bilo Crnkovičevo, ki je govoril o samocenzuri. Ni torej vse primerno za objavo. Na vse je treba gledati z distance.

Pa začnimo. Najprej se je Stare oglasil 28. 7. in dejal:

Sam nad tem odkritjem nisem presenečen. To možnost sem omenjal že leta 2003 na svetovnem prvenstvu v Parizu, pa so me takrat obsojali, da sem moralno izprijen.

Včeraj me je klical gospod z Mednarodne atletske zveze (IAAF), s katero sodelujem že 12 let kot predstavnik Mednarodnega olimpijskega komiteja, in mi rekel: ‘Nič nisem začuden. Poglej njene fotografije iz leta 2000 in danes. Ali ni bilo z Jarmilo Kratochwilovo enako?’

Nisem pravnik, a lahko povem, da bi bilo vse, ki jih dobijo na dopingu, treba dosmrtno diskvalificirati, brisati njihove rezultate in vrniti bi morali ves denar, ki so ga z atletiko zaslužili.

Lahko je Stare omenjal karkoli leta 2003, vendar se je Jolanda testirala in bilo ni ničesar. In lahko on omenja karkoli pa še ne pomeni, da je kanj na tem. To se mi res zdi moralno izprijeno. Morda pa gre le za znamenito slovensko nevoščljivost. Če je nekdo predober, ga ne maramo več in ga začnemo obsojati.

Kar se tiče druge izjave: kako lahko nekdo po slikah razpravlja o jemanju dopinga. To se mi res zdi neprimerno, če ne kaj več.

In tretja izjava: Stare govori tako, ker sam ni tolikokrat testiran in ni tako blizu temu dogajanju. Lahko se zgodi, da kdo vzame pomotoma neko snov. Lahko se zgodi, da se zaradi sprememb v telesu nekatere snovi povečajo na mejne količine. Ne branim jemalce dopinga, treba je biti previden pri obsodbah. Pa tudi: morda se Stare ne zaveda naporov pri športu. Napori so ogromni in vsak športnik si pomaga. Vprašanje je samo do katere meje si upa. Minili so časi, ko je bilo važno sodelovati in ne zmagati.

No, te izjave me bistveno niso zmotile, čeprav jih kategorično zavračam. Danes pa sem prebral izjavo, ki je povzročila, da sem spisal to sporočilo. Stare je dejal:

Naj se ukvarja z baletom, tam ni kontrol.

Izjave je odziv na izjavo Jolande, ko je dejala, da se športniki počutijo kriminalci, zaradi vseh teh kontrol. Namreč, športniki morajo za vsak dan napovedati, kje se bodo nahajali. In če jih ob nenapovedanem prihodu antidopinške komisije ni, se takoj šteje kot opozorilo (3 opozorila je enako kot jemanje dopinga). Sprašujem se samo, kako bi se Stare počutil, če bi moral za za vsak trenutek sporočati, kje se nahaja. Sprašujem se tudi, kje je tu svoboda življenje. Če pa Stare ne privošči Jolandi njenih preteklih uspehov, bi pa morda on lahko poskusil z baletom in potem ne bi dajal takih, po mojem mnenju, neprimernih izjav.

vir izjav: RTVSLO

Po obdobju raznoraznih podražitev se obeta še ena. Nekaterim podražitvam je botroval prevzem Evra, drugim spet spremembe cen na svetovnih trgih. Skratka, v prvi polovici letošnjega leta je bilo podražitev kar nekaj. V jeseni pa se nam obeta podražitev kruha za kar 10 do 15 odstotkov.

Vzrok so spet klimatske spremembe. Zaradi suše je pridelek v državah ob Donavi veliko manjši. Žita je precej manj. Ponudba je torej manjša od povpraševanja in cene se dvigajo. Tudi za 50 %. Posledično se cene dvigajo tudi pri nas in tako bomo jeseni jedli dražji kruh. Kmetje sicer pravijo, da trgovcem ne bi bilo potrebno tako zvišati ceno, trgovci pa krivdo valijo na kmete. Začaran krog torej. Skratka: podražitev je odraz razmer na svetovnem trgu, te razmere pa so povzročile klimatske spremembe. Tokrat v obliki suše. Res bo treba nekaj naredit s to klimo, če ne bo le še slabše in ekonomija bo težko vzdržala vse te pritiske.

Medtem pa še ena dobra novica. Bencin se bo jutri pocenil. Najcenejši za 3,5 centa.

Dežeuje, že dobri dve uri dežuje in močno se je ohladilo. Po tednih, ko smo merili rekordne temperature, se ohlaja. Sicer je spet nenormalno. Take temperature sredi dneva in ob koncu jilija. Tudi sam sem v preteklih tednih meril temperaturo, imam sicer ful nenatančen termometer, vendar pomembno je, da pokaže, da je vroče. No, ta termometer imam na okenski polici in, ko sonce obsije to polico se ta segreje pa še termometer se segreje in pol kaže preveč. Enkrat je celo kazal 53 stopinj. Sedaj kaže 16 stopinj, kar je bolj v skladu z dejanskim stanjem kot tistih 53.

Zunaj torej vztrajno dežuje in bo verjetno še kar nekaj časa tako.

P.S.: zdaj sem se še to spomnu. Zadnjič sem šel na kolo pa je blo bolj oblačno pa sem si rekel: grem en krog. Če bo deževalo, grem pa domov. Pol pa je kar toča začela padat. Premer okoli 2 cm. Na rečo me ni nič zadelo, ampak je blo blizu.

Športno uredništvo RTV-ja je presenetila z zanimivo uredniško potezo. Odločili so se namreč, da bodo v prihodnje prenašali nekatere tekme angleške nogometne lige. Poleg tega pa bo sredi septembra na sporedu tudi nova oddajao nogometu. To potezo pozdravljam in se že veselim razburljivih prenesov. Meni osebno je španska liga bolj všeč, a tudi angleška liga je zelo zanimiva in v svetu velja kot najmočnejša nogometna liga.

Medtem še vedno čakam iz istega uredništva na odgovor na moj e-mail, ki sem ga včeraj pisal v zvezi z napako pri včerajšnjih športnih sporočil.

Po znanih jumbo plakatih je danes vse več tudi srednje velikih reklam. In danes sem videl eno prav zanimivo. Tu je ta omenjena reklama:

In zakaj je tako zanimiva? Pritegnil me je napis, ki je v dvah različnih barvah in dveh različnih velikostih. Barvi ponazarjata bela in rdeča krvna telesca, ki se nahajajo v krvi. Misli, da res lepo izpade. Na reklami piše naslednje:

V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. Nerazsipajte je na cesti, pazite, kako vozite, kri pa raje podarite in postanite eden od 100.000 krvodajalcev v Sloveniji.

Slikal sem še vsako polovico reklame posebaj, ker se ne vidi povsem razločno napisa v beli barvi. Tu sta sliki:

V takih trenutkih se sprašujem, zakaj jaz nikoli nisem daroval krvi. Mogoče pa je čas, da začnem. Zdi se mi, da je to ena pomoči, ki res doseže cilj. To je pomoč, ki resnično pomaga v najtežjih trenutkih, pa še finančno materialnega odrekanja ne zahteva. Številka na dnu oglasa me navdaja z zadovoljstvom. Slovenci smo torej še vedno humani ljudje in prav je tako.